Na knap, ampak doma

Po pristanku (pristali smo še malo pred načrtom) v Munchnu sva morala pohiteti na železniško postajo in s pomočjo prijaznega domačina ujela prvi možni vlak. Res sva bila vesela, da nama ni bilo potrebno čakati še 2 uri. V naslednjih dneh morava celotno pot še malo prespati in potem sledi podrobnejša analiza najinega trolanja.

Merhaba iz Dubaja

Trenutno imava ravno cas in se sprehajava po Dubajskem letaliscu in cakava na let v Minhen. Upava, da bo naslednje letalo prav tako hitro kot je bilo tole, saj naj bi nama uspelo ujeti vlak okoli 13.30 in bi bila tako vsaj 2 uri prej doma. Drugace pa greva na Balkanstrasse malo zbijat cene.

Tina sprasuje, ce je Lintko ze jedel :-D

LP iz Dubaja.

Mama prihajam domov...

Tole je pa res zadnje neposredno javljanje iz Jugovzhodne Azije. Sva v KL-ju. Zjutraj sva si sla ogledati znamenita Petronasova dvojcka. Ogled je brezplacen in dovolijo ti iti na most, ki povezuje oba stolpa. Seveda ni slo brez tezav, saj so baterije za fotoaparat shodile ravno v dvigalu. Tako boste prikrajsani za panoramske posnetke KL-ja. Midva jih sicer imava, vendar ne znava dobro risati, tako da bodo ostale v najinih glavah :p

Trenutno se potikava po stantih in se zabavava, ker nimava vec denarja. Matej na vsak nacin hoce kupiti Suunto ali Polar uro in vecina prodajalcev samo debelo gleda in mu ponuja Rolexe. Nike ipd. Tina za 10 (500SIT) ringitov kupuje vse mogoce, vendar ji nihce noce nic prodati, vsaj tisto kar ona hoce. Se zabavava zelo.

Crnusk so zainteresirani za najin plan danes in jutri.
30.11. KL - Dubai EK347 2.10 - 5.25
30.11. Dubai - Minhen EK49 8.35 - 12.15
Vsi casi so lokalni, zato morate preracunati.
Verjetno bova sla na vlak 15.26, ki pride v LJ 21.42.

Matej caka na kozla in snops, Tina pa na govejo juhico in Lintkota.

LP pozdrav in kmalu nasvidenje ter zahvala vsem, ki spremljate najino trolanje.

V Melaki je bolj domace

Na hitro sva jo zbrisala iz KL. Sprva polna idej o smereh odhoda sva nacrtovala odhod na kaksen otok in obisk Melake. Na koncu sva se odlocila, da greva samo v Melako, nekdanjo prestolnico Malezije. V nasprotju s KL Melaka ima svojo duso, saj zdruzuje mesanico malezijske, kitajske in evropske kulture. Ljudje so malo bolj sprosceni in prijazni. Ogledala sva si glavne znacilnosti mesta, tako da se jutri pocasi vracava v KL in se pripraviva na pot domov. Tina ze komaj caka Maricino kuhinjo, saj sva ze imela urgetni obisk McDonaldsa. Ze od odhoda s Tajske viha nos nad prehrano, medtem ko Matej v slogu gorenjske varcnosti poje vse, ne glede na okus. No ja, zadnjic je bila neka kitajska juhica 'predobra' tudi zanj.

Z denarjem sva ze posteno na tesnem, vendar bova poskusila preziveti brez obiskov bankomatov, tako da darilca NO GO! ;-) Stiskava, kjer se le da (soba za 20 ringitov). Nad sopingom sva kar malo razocarana, saj so cene v novih "zahodnih" velikih centrih podobne nasim. Kupovati se splaca na ulici, vendar to lahko clovek pocne tudi pri Kitajcih v Trstu, ponaredke pa dobis poceni tudi na trznicah v BiH.

Mogoce je tole najino zadnje oglasanje, ceprav se bova potrudila in se oglasila pred odhodom iz KL.

Kuala Lumpur ni zanimiv, spljoh

Dozivela sva novo izkusnjo in sicer potovanje z VIP busom. Sedela sva zgoraj spredaj in Matej si je prvic privoscil luksus in stegnil noge. Ponoci sva prispela v KL. Spiva v jeci, saj imava poceni sobo brez okna (25 ringitov - novo preracunavanje). Na hitro sva si ogledala nekaj znamenitosti in Tinci se ze posteno kolca po Tajski. Ugotovila sva, da sva prehitro prisla sem, zato bova verjetno odsla se malo proti morju, saj je tukaj vlazno in vroce, tako, da lahko vi samo uzivate v hladnem vremenu. Od sonca in umazanije sva ze tako crna, da se brez tezav vklopiva med lokalce. Vidiva, da imate mnogo vprasanj, vendar sva postala tako skrivnostna, da boste informacije morali izbezati iz naju, ko bova prispela domov.

Se zadnji dnevi na morju

Lp s Ko Libonga. Sva ze na sparovcu in sva si za dva dni vzela eno lopo za 250 B. Coco je res res lep, ampak predrag in meniva, da se ne splaca iti tja, razen kot vecina mladih, ki so tam na honeymoon. Sedaj sva se preselila na malo manj obljuden otok. Danes sva se vozila s kanujem in sva vsa zazgana od sonca. Kraj je bogu za hrbtom, cesta makadam, pristanisce nikakvo, ampak je pa lepo. Jutri odpotujeva direktno v Kuala Lumpur, seveda, ce nama bo zneslo. Verjetno se ne bova oglasila nekaj casa, ker ne veva, kako bo pot potekala. Res sva vesela, ker tako mnozicno spremljate najino trolanje in se opravicujeva, ker ne moreva vsem direktno odgovarjati, ker so povezave slabe in drage. Bomo nadoknadili doma. Slik imava okoli 800, pa se en teden je pred nama.

Pozdrav s Tajske.

Pozdrav z Ko Hai-ja, po domace Raja

Halo! Na Lanti je zelo tezko dobiti povezavo, ker dela vsak drugi dan in sedaj se oglasava s Ko Haija, ki je malo juzneje, saj se pocasi blizava Maleziji. Sedaj sva se presrala BIG TIME, ker tole je res drago, poglejte na netu za Coco cottage. Dva dni bova ostala tu,potem greva na celino in proti Camerom Highlands v Maleziji, pot je se neznanka. Istocasno bova preklopila na gorenjski program in potovala bolj skromno.

Phi Phi sva izpustila, saj je tezko dobiti sobo, ker je zelo zaseden. Ogledala sva si ga na 1-dnevnem izletu. Res je cudovit. Videla sva Mnkije, ki so plavali, se tepli in zganjali razne norcije. Le na koga to spominja? Malo sva snorklala in si ogledala cudovite ribice in korale. Zvecer sva se preselila v cudovite kocice, zelo ukusno opremljene, boste videli slike, ki jih, zal, ne moreva uploadati, internet je pa drag kot zafran.

LP, ker greva uzivat na plazico!

Od Ajetutaje zatrolala direkt v Drvarnico

Predvcerajsnjim sva koncno zapustila BKK in uspesno uporabila javni bus. Prispela sva nekoliko pozno do zel. postaje, zato sva si za 1600 B privoscila izlet z osebnim soferjem v Ajotutajo ali tako nekako. Predvsem veliko templjev kmerskega stil, ampak nic posebnega.

Ponoci pa z vlakom na jug. Zanimiv spalnik, spodnja postelja ravno dovolj dolga za Mateja, izgleda, da ravno se spada v tajske standarde. Spala sva na obroke, saj ze tezko pricakovala najino sanjsko plazo z idilicno hisico. Po vlaku sva se trolala z busom do postaje pred Krabijem, kjer sva si rezervirala kocico na zadnji plazi - Last Beach Resort (jug Koh Lante). Vreme je bilo cudno, vmes je dezevalo, na sreco ne med voznjo na kasonu kamijoneta (v glavnem se nas je v kasonu stiskalo sedem oseb, res smesno). Koncno smo prispeli v obljubljeno precudovito domovanje... in kaj se nato zgodi, Matejcku in Tinci se povesita ksihta, saj pred sabo zagledava Drvarnico (tako imenovana najina sanjska hisica). Takoj se odlociva, da naslednji dan cimhitreje zapustiva tako imenovano zadnjo bic drvarnico. Saj ni bilo vse tako zelo slabo, samo bajta je bila res podrtija, slabsa od Lintkotovega pesjaka. Drugace pa plaza sanjska in lokalcki prijetni in zanimivi, cena bajte pa zanemarljiva (300B). Nauk zgodbe je, ne rezerviraj vnaprej, ce nisi preprican, kam gres. To nama je nekdo ze svetoval. Razsvetljenje - Darja je Buda.

Na vse zgodaj odtrolava nazaj po Lanti na sever, kjer sva po dolgotrajnem iskanju in brezveznem trosenju denarja nasla fancy bajtico, sicer ni direktno ob plazi, ampak bo. Cena z zajtrkom 1300B, je pa res luksuzna. Sva se odlocila, da si par dni dala duska, saj sva zadnji cas zgledala kot vojaski ujetniki, ki so gradili most na reki Kwai. Zdaj pa greva uzivati na plazo.

Lep pozdrav vsem, ki naju berete in tudi vsem ostalim.

Nazaj iz Kancaburikaburija

Midva sva tako zaposlena, da se ne moreva sploh oglasati, ker sva v pogonu min 12ur dnevno, spiva malo, jeva nic. V nedeljo sva prehodila pol BKK in si ogledala vse najpomembnejse templje in palaco. Vredno ogleda. Uporabila sva peshonde in bila veliko bolj ucinkovita. Isti dan sva sla tudi pes na glavno zeleznisko postajo in po poti se je izkazalo, da so vsa nesramna natolcevanja ;-) o Tinini neorientaciji za lase in se za pleso privlecena. Tina je v slogu izkusenega popotnika vodila tja in nazaj. Matej je pa veselo gledal naokoli in se cudil, kje hodiva. Res sva bila pridna.

Naslednji dan sva se odpravila na treking v Kanchananburi in sicer z agencijo iz guesthousa za 1100B po glavi (cena je bila prejsnji dan 950 - huda inflacija). Bila sva kar malo skepticna, vendar je zadeva izpadla bomba. Ogledi so bili sicer bolj kot 'schnell kurs'. Bajtica po zacetnem razocaranju in spremembi lokacije (plani so malo prilagajali situaciji) super, TV, klima, rotopler, lastna kopalnica, v glavnem luksuz. Poslastica vecera je bila Kancananburijevska veselica, saj je Kamp slonov imel obletnico obstoja. Res velika zurka, vecinoma samo Tajci, farangi (tujci) smo bili samo za vzorec. Preizkusila sva kar nekaj njihovih jedi, ampak sva bila na dieti, ker nama palcke za jesti ne lezijo prevec, zato pa je potem rum tekel hitreje. Drugi dan trekinga pa jahanje slonov in rafting z bambusovimi splavi, tudi zanimivo dozivetje. Aja, ponoci so eni Tajci Tini, vsi jo imajo za Svedinjo ali Rusinjo, trkali na vrata, sem jih zelo tezko odgnal ;-) Zakljucila sva s sopingom v MBK, ampak cudo, samo Matej si je kupil dvojne gate. Bila sva zelo pozna in so se centri prehitro zaprli. Cene niso pretirano nizje, vsaj po najinem hitrej pregledu. Centri pa spravijo BTC v zep, res so fancy. Ni slo pa brez panike, saj je sklerozni Matej ugotovil, da nima telefona (prvic sva jih nameravala vzeti s seboj) in predvideval, da ga je izgubil v taxiju (sva mu zbila ceno za pol), na sreco ga je le pozabil doma. Tole ne bi pisala, ce ne bi bila ravno s tajske masaze, ko te za borih 800SIT masirajo celo uro. Ste kaj zavistni?

Jutri greva na hiter ogled Ayutthaye in zvecer z vlakom na morje. Upava, da bova potem imela vec casa in bova pripisala tudi tisto kar nama je trenutno uslo iz glave.

Lupcka vsem ;-DDD

Trolca sta obticala v Bangkoku

No, koncno se le oglasava iz BKK. Pot je bila zanimiva. Tudi Airbus je klonil pod Matejevo tezo, beri sedeza se ni dalo zravnati. Tina je dobila partizansko ime Tina-Sardina, ker s(m)o jo stisnili ob oken in to na obeh letalih. Letali sta imeli cca 1 urno zamudo. Na letaliscih se nisva izgubila, ker sva imela premalo casa za to in sva uporabila nasvet, da ovce pac sledijo drugim. Dubai je ogromen in hudo vroce, posebej pa fensi.

Voznja je bila kar utrujajoca, spala sva vse skupaj kaksno urico. Na letaliscu BKK pa sva malo zabluzila, saj sva cakala na prtljago na napacnem salterju. Potem nama je prijazni Petrolov, aja letaliski delavec pokazal pravo pot in kamna sta zabobnela po tleh. Do mesta sva vzela taxi, ki naju je dostavil do New siam guesthouse, malo stran od znanega Khao sana. Je malo bolj mirno in po enem piru sva spala kot ubita (12 ur). Soba je cist spartanska, tusi skupni, osebje prijazno, cena 350 batov za sobo. Na zacetku sva sicer placala se 200 batov za kidiposter in nama nic jasno, danes pa sva ugotovila, da gre za KEY DEPOSIT. Govorijo zelo hitro anglescino posebne vrste in nic jih ne razumeva. Sva opazila, da te prijaznost kar stane, posebej na ulici se ti ponuja vsak drugi. Tuk-tukovci pa itak skoz tezijo.

Danes sva sla po planu na ogled templjev, palac ipd. Gledava prvi tempelj, pride en mladenic in nama zrihta ogled enih templjev s Tuk-tukom za 40 batov. Pa sva vsa zbegana kar sla in glavni templji nama ostajajo za jutri. Zdaj si rihtava ogled Kanchaburija in sva v rahli dilemi kaj vzeti, saj cene varirajo od 900 (zasebna) do 1800 (drzavna turisticna agencija). Morava se se malo pozanimati.

Jutri bova se trolala po BKKju, potem pa zvizgat na reko KWAI.

@Darja: imela si prav, nacrte ze spreminjava.
@Martina: grdote na tone, dela bo ogromno.
@Nina: Daril ne bo, ker naju bojo ze prej olupili, ce jih bova kupila, jih bova pa kje izgubila ali pozabila.

Lep pozdrav iz BKK, greva na banane in pir, potem bova tkoaltko lezala. Aja, da ne pozabiva, tukaj je vroce in vlazno za znoret.

Nič več tednov, samo še minute...

Mogoče so trole in trolejbusi bolj počasne zadeve, ampak čas leti kot sneta sekira. Tina se že odpravlja na vlak, jaz pa urejujem še zadnje podrobnosti (zadnja domača kava). Kmalu bo jasno, ali bo vlak ustavil tudi na Jesenicah, če ne, gre Tinca sama na pot :-)
Zvečer (21.40) odletiva iz Munchena v Dubai in nato v Bangkok. Zadnja odločitev je, da Chiang Mai pustiva za drugič, tako ne bo nič z Night marketom in darili za domače ;-) Ogledala si bova Ayutthayo, Kanchanaburi in potem "izležavanje" na otokih. Na koncu pa še pot proti Maleziji.
Lepo pozdravljeni zaenkrat, grem jaz raje spakirat do konca, da ne bom vse po žepih nosil.

Za zasebna sporočila sva odprla poseben email: tinamatej((dve)afni)gmail.com
p.s. ((dve)afni) je treba zamenjati z @

Samo še teden...

Kam letos na dopust? S tem sva se ukvarjala že zgodaj spomladi in edina odločitev je bila, da ne na Hrvaško. Razlogi so seveda politični ;-) No ja, sva bila parkrat za vikend le na morju v "lijepi njihovi", ampak glavna destinacija je bila Portugalska. Zaradi objektivnih razlogov (Matej:"Nisem jaz kriv ;-)") s Portugalsko ni bilo nič. Na koncu je Tina v slogu "podpiram tri vogale (in še kakšnega zraven)" zelo ugodno kupila karti za Jugovzhodno Azijo. Juhuhu. Krila dobiva 9.11.2006 v Munchnu in poletiva do Bangkoka, potem pa "trolanje" do Kuala Lumpurja, kjer se 30.11.2006 kot poštna goloba vračava nazaj do "Minhena". Kaj bo pa prišlo vmes, se nama (še) ne sanja.
Več o Tajski in Maleziji.