Cista belina

Evo, pa sva nasla najbolj belo plazo! Juhuhu.

Sneg doma ;-)

Ja, sva ze doma.

Konec dopusta. Zal.

Zal se poletje za naju koncuje

Zalostna sva!

Pravkar sva morala vrniti najino Jucyko. Tezko je bilo, ampak vsakic mora biti tudi konec. Zelo dobro nama je sluzila, zato Toyota 752 LXN kapo dol za prevozenih cez 11 tisoc km.

Aha, kje smo ostali?

V Sydneyu sva najprej naredila eno kozlarijo, kljub vsem naporom in slabi karti sva naletela na cestninsko postajo, kjer placas lahko po elektronski poti tako, da imas odprt racun. Panika. Na koncu so nama v kampu razlozili, da lahko vse uredis po telefonu. Urejeno.

Parkirala sva izven mesta in raje uporabljala javni prevoz. Ogledala sva si glavne znamenitosti. Vendar je treba poudariti, da si jih je treba ogledati zvecer. Ugotovila sva namrec, da so avstralska velemesta veliko lepsa ponoci, lucke pac naredijo svoje. Naslednji dan sva se srecala s Tino, ki res uziva tukaj v Avstraliji, ona loves Australia, midva jo pac leave (en slogan je: Australia, love it or leave it). Ima pa tudi zelo lustno hcerko, ki zna tudi kaksno slovensko pesmico.

 

 

Zvecer pa se je zacelo leto koale, v glavnem dolgcas. Sva se ukvarjala z bolj strokovnimi zadevami kot so merjenje dolzin razlicnih plaz, gostote in barve peska, visine in moci valov. Slednji so se posebno zahrbtni, saj te mali valic kar posteno premece. Pomikala sva iz 9 mile beach na 1 mile beach, nato na Sandy beach, vceraj pa sva zakljucila na plazi v Byron Bayu. Saj praviva, dolgcas. Aha. pa dvakrat sva si opekla podplate, ker je bil pesek tako vroc. Mogoce sva bila se na kaki drugi plazi, pa se ne spomniva, brez veze sploh :-)

Pa se prevroce je! Haha...

Spremenila sva tudi taktiko in spala na pocivaliscih, ker tako lahko vec casa uzivas na plazi in ti ni potrebno iskati kampov naokoli. Vecina plaz ima poleg javne WC in tuse, kjer se lahko umijes in piknik place, kjer v miru pojes. Potem pa si pogledas knjigico Camps Australia Wide in hitro na najblizje pocivalisce z WC, kjer je seveda dovoljeno prenocevanje.

Tole je verjetno najino zadnje oglasanje iz Avstralije, zato vsi prejmite lepe in tople pozdrave in hvala, ker spremljate najino pot ter pridno komentirate. Se opravicujeva, da nisva mogla neposredno odgovarjati na vase komentarje, bova popravila doma.

Cas tocnega prihoda se ni znan, predvideno je v sredo okoli 17h v LJ.

Slike se pridejo...

     

Victoria the place to be NOT

Teli Viktorijanci imajo na tablici napisano "Victoria the place to be", ampak midva se ne strinjava.

Pingvincki so bili super, sva bila cisto navdusena, smesni so, ko racajo po hribu navzgor. Slikati, na zalost, ne smes tako, da si jih lahko ogledate na netu. So pa to mali pingvini, tam do 35 cm. Enkratno!

Sva si zelela ogledati se okolico otoka, ampak naju je vreme pregnalo naprej.

Naslednji dan sva se vozila ob morju z nacrtom, da se ustaviva na 90 miles beach. Nasa Road Train soferka Tina je poleg tega, da se na cesti srecuje z vsem avstralskim zivalskim svetom, spet srecala pingvina, tokrat malo vecjega, ki ji je ponudil pojoco travico. Presenecen nad negativnim rezultatom je svoj dvom sporocil kolegu na drugi konce drzave, ki je Tino spet preveril. Po drugem negativnem poskusu je bila koncno prepricljiva in POL JE BIL GMH.

Ta dan res ni bil najboljsi. Ko sva prispela na cca 150 km dolgo pesceno plazo so se nad nama ze grozece plazili crni oblaki, zato je bilo konec z najinimi nacrti, da preleziva vsak koscek plaze posebej. Soferka je dala komando: "Proti soncu!" Zvecer sva se utaborila na enem pocivaliscu ze v NSW (sosednja drzava), kjer pa je ze posijalo sonce. Ugotavljava, da so nama ljudje, ki jih srecas na pocivaliscih veliko bolj vsec kot tisti v kampih.

Zdaj pa ne veva vec, kaj sva pocela! Samo malo...

Aja, sva si ogledat Canberro (a se napise tako?), nic posebnega. Ampak, zakaj je nase veleposlanistvo na drugem koncu kot vecina ostalih!?

Zvecer sva se ustavila v enem kampu (v Kioli) in se malo odpocila. Zjutraj pa juhu na plazo. Cel dopoldan sva uzivala na soncu in se metala v valove. Naslednja postaja naj bi bila Hayms Beach, kjer je pesek tako bel, da si opeces oci. Yeah Right! Tako kot na skoraj vseh plazah v Avstraliji. Spet naju je nasralo vreme, ker je zacelo dezevati ravno, ko sva prispela na plazo. Oci je zaslepilo bliskanje in ne pesek.

Presezek dneva pa je bila "Greznica". Kamp za 40$, dobis pa plac in mrzlo vodo, za vse ostalo pa moras vreci kovancec v napravco. Je bil lepo ob eni smrdljivi reki, polni komarjev, pa tastar oderuh....

Trenutno je namrec tezko dobiti plac v kampih, ker je najvecje povprasevanje in temu so primerne tudi cene. Drug teden bo boljse, ampak takrat bo tako ali tako vseeno...

Trenutno sva v Sydneyu in se pocasi skusava organizirati. Ene dva dni bova tukaj potem pa pocasi proti Brisbaneu.

Slikic se nama ne da naloziti, jih bo Matej naknadno, ker traja prevec casa. Jucy je super!

Komaj cakava na sneg in mraz, samo da se znebiva muh in podobnega mrcesa ;-)

A bomo usekal eno pravoslavno novo leto?

Pingvinski pozdrav v novem letu

Glej, glej spet se po dolgem casu oglasava in to prvic letos.

Ob tej priloznosti se vsem, ampak res vsem, zahvaljujeva za vse lepe zelje. Bi vam odgovorila ze prej, ampak nama nekako ne znese. Zato vsem VSE NAJLEPSE V LETU 2010.

Trenutno cakava na pingvincke na Phillip Islandu.

Od zadnjega bloga sva prispela v Adelaide in sva si jo prav na hitro pogledala, ta vecja mesta nama nekako ne potegnejo, ker je vse tako razmetano. Zanimiv pa je bil muzej aboriginske kulture in umetnosti.

Naslednji dan sva hitro skocila v Plansarijo oz. Flinders Rangers, kjer sva se povzpela nad Wilpena Pound in se v ponvici skoraj skuhala (huda vrocina). Preklete muhe!

Nato je sledil Kangaroo Island, drag trajekt, amapak se je splacalo. Eden izmed presezkov tega potovanja. Zal nama je bilo samo, da sva imela za zvecer karto za nazaj, napaka. Tjulnji so naju res navdusili, tudi plaze so zelo lepe. Bilo je sicer vroce tudi vetrovno. osvezitev pa prav prijetna.

 

  

 

 

 

S kangarujckovega otoka sva sibala proti novemu letu naproti po Great Ocean Roadu, Tina je dozivela svojih 12 apostolov, ceprav se jih je par skrilo. Bilo je hudicevo vroce in soparno. Preklete muhe!

 

  

 

In potem za Mateja sanje, praznovanje novega leta v kopalkah na plazi. Sicer sva poskusala zvecer iti na plazo v Apollo Bayu, kjer sva vrgla novoletno sidro, vendar naju je pregnala huda nevihta z drobno tocico. Proti polnoci se je sicer vreme izboljsalo, ampak je bilo se vedno hladno. Nekako sva tudi to prezivela. Nic posebnega.

V novem letu sva se odpravila v Melbourne, se vmes ustavila pri Jozetu in Valdi v Geelongu in morava reci, da sta res prijetni osebi.

Danes sva si na hitro ogledala Melbourne in odsla na Phillip Island, kjer se spet mudi na ogled pingvinov.

Lep pozdrav v Slovenijo!